Smrt

Smrt (latinsko mors) je nepovratno prenehanje bioloskih procesov, ki vzdrzujejo organizem pri zivljenju, torej konec zivljenja. Natancno pa pojava se ne znamo opredeliti, saj je nelocljivo povezan z definicijo zivljenja, ki prav tako ni dolocena. Pri sesalcih se ob smrti zaustavi srce, preneha dihanje in prekine se aktivnost osrednjega zivcnega sistema. Temu hitro sledi proces razkroja organskih snovi, ki ga sestavljajo. Vendar denimo zaustavitev delovanja srca in dihanja ne pomeni nujno smrti cloveka - klinicna smrt, kot ji pravimo, na racun sodobnih tehnik ozivljanja ni vedno nepovratna.^[1] V medicini tako razglasijo smrt cloveka sele po dolocenem casu od trenutka smrti, ko je jasno, da je prenehanje zivljenjskih funkcij nepovratno - torej >>za nazaj<<.^[1][2] Smrt je lahko posledica naravnih procesov staranja, bolezni ali hude poskodbe.

Zavedanje lastne umrljivosti ze od pradavnine buri clovekovo domisljijo in ima osrednje mesto v umetnosti ter religijah. Vsaka kultura ima obicaje ravnanja z ostanki umrlih, ki izkazujejo njen odnos do smrti - razlicne nacine pokopa, kremacije idr. Sodec po arheoloskih ostankih segajo ti obicaji vsaj 70.000 let v zgodovino, v srednji paleolitik, in zaznamujejo zacetek simbolnega razmisljanja pri sodobnem cloveku.^[3] Po razlicnih prepricanjih se dusa oz. zavest ob smrti loci od materialnega telesa, nakar se bodisi vrne v novo telo (reinkarnacija), bodisi zdruzi z bogom ali pa preneha obstajati. Smrt so zahodni umetniki od nekdaj upodabljali kot okostnjaka s koso, vcasih pa je bil okostnjak oblecen v kuto s kapuco preko glave. Motiv mrtvaskega plesa simbolicno sporoca, da je smrt za vsakogar enaka, ne glede na status, ki ga je uzival za casa zivljenja.

Kako tezko je opisati za vsa ziva bitja pojem smrti, je najbolje videti na razliki med smrtjo enocelicnega organizma in smrtjo sesalca. V prvem primeru pomeni smrt nepovratno izgubo celicne neokrnjenosti (razpad celicne membrane) ali zmoznosti delitve (unicenje genoma). V drugem primeru gre za ireverzibilni razpad vitalnih organov, kot so srce in ozilje ter osrednje zivcevje (mozgani in hrbtenjace), za kar je vzrok smrt posameznih celic. Umiranje je proces, tako da je le redko mogoce natancno dolociti cas, kdaj smrt nastopi. Smrt je stanje, ko organizem preneha ziveti; ne gre je zamenjavati z umiranjem ali izkusnjami blizajoce se ali blizke smrti, ki so del nasega zivljenja.

Koncept in simptomi smrti ter razlicne stopnje tankocutnosti, ki se uporabljajo v javnosti, so ustvarili veliko stevilo znanstvenih, zakonskih in druzbeno sprejemljivih izrazov ali evfemizmov za smrt. Ko oseba umre, se rece tudi, da je preminula, obstaja pa tudi vecje stevilo druzbeno spremejemljivih, verskih, zargonskih ali nespostljivih izrazov. Oropan zivljenja mrtva oseba tako postane truplo, kadaver, telo, cloveski ostanki in koncno okostje. Uporabi se lahko tudi izraz mrhovina, ceprav ta izraz namiguje na zivalske, necloveske ostanke.

Skoraj vse zivali, ki prezivijo zunanje nevarnosti, prej ali slej umrejo zaradi bioloskega staranja (senesence). Ena izmed najbolj poznanih izjem je meduza Turritopsis nutricula za katero velja, da je v bistvu nesmrtna.^[4] Nenaravni vzroki smrti vkljucujejo samomor in umor. Zaradi razlicnih vzrokov umre dnevno po svetu priblizno 150.000 ljudi.^[5] Od teh dve tretjini umre posredno ali neposredno zaradi bioloskega staranja, toda v razvitih industrializiranih drzavah, kot so ZDA, Velika Britanija in Nemcija, se stopnja pribliza 90 %, tj. priblizno devet od desetih smrti je povezana s staranjem.^[5]

Danes razumemo fiziolosko smrt kot proces: pogoji, za katere je vcasih veljalo, da so znacilni za smrt, so danes reverzibilni.^[6] Kje v tem procesu je meja med zivljenjem in smrtjo je odvisno od faktorjev onstran prisotnosti ali odsotnosti zivljenjskih znakov. Na splosno velja, da klinicna smrt ni ne nujna, ne zadostna za ugotovitev za zakonsko razglasitev smrti. Pacienta z delujocim srcem in pljuci, za katerega se ugotovi, da je mozgansko mrtev, se lahko razglasi za uradno mrtvega brez pojava klinicne smrti. Paradoksno postaja tocna medicinska definicija smrti vse bolj problematicna z razvojem znanosti in medicine.^[7]

• Smrtnost
• Celicna smrt
• Dostojanstvena smrt