Pojdi na vsebino

Modem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Modem (anglesko MOdulator - DEMmodulator) je naprava za pretvorbo podatkov v obliko primerno za prenos po telekomunikacijskih linijah. Modem pri posiljanju podatkov modulira digitalni signal iz racunalnika v analogni signal in obratno pri sprejemu.

Na samem zacetku so bili modemi aktivni le v fizicni plasti. Ukvarjali so se le s posiljanjem in spreminjanjem signalov po omrezju. Bil je skoncentriran le na strojno opremo. Danes je pomen modemov veliko vecji. Leta 1981 je modem prvic podatkom dal tudi format okvirja. To je naredil tako, da je podatkom dodal rep in glavo. Tako, da je modem prvic posegel tudi na plast podatkovne povezave na osi referencnem modelu, ki pa ni vec najnizja plast osi referencnega modela. Novejsi modemi pa imajo tudi mehanizem za nadzorovanje dostopa do omreznega medija. Kar je tudi naloga plasti podatkovne povezave. Zasledimo pa lahko tudi, da modem opravlja se druga opravila, ki so znacilna za visje plasti. Zato danes nemoremo vec reci, da je modem striktno omejen na fizicno plast.

Zgodovina modemov

[uredi | uredi kodo]

Ze leta 1920 je imel News wire services multiplekserje, ki so ustrezali nalogam modem-ov. Vendar je bilo to narejeno nenamerno in se tudi ni tako uporabljalo, zato ni vkljuceno v zgodovino modemov. Leta 1940 je George Robert Stibitz priklopil teleprinter na telefonski prikljucek. Ta naprava je delovala podobno kot modem. Vendar beseda modem takrat se ni bila poznana, zato tudi to ni bilo vsteto kot zgodovina modema. Bilo pa je dobro izhodisce. Prvi modemi so nastali kot projekt ameriskega projekta SAGE leta 1950. Naloga je bila povezati terminale zracnih baz za hitrejso komuniciranje med letalisci. Za racunalnike in modeme v projektu SAGE pa je skrbel IBM. Cez nekaj lete se je ta sistem v malo drugacni razlicici preselil na javna letalisca. Leta 1960 so se pojavile klicne naprave, ki so bile half-duplex. To pomeni, da lahko podatki potujejo v obe smeri vendar le v eno smer naenkrat. Ze leta 1962 pa se je pojavila full-duplex povezava. Prenos je potekal po stirih zicah. Leta 1968 je na trg romal prvi komercialni modem imenovan Novation CAT. Zaradi monopola AT&T, ki je zaviral razvoj modemov, so ZDA sprejele nove direktive in smernice na podrocju omrezja. Med drugim je bila tudi ta, da je bila telefonska linija odprta vsakomur ce le ta ni ovirala omrezja. Omrezje je torej moralo prestati test preden so uporabnika prikljucila na omrezje. Omrezje je testirala druzba AT&T, ki je te teste naredila zelo drage. Vendar se je konkurenca z modemi zelo povecala. Seveda ni bila primerljiva z danasnjim.

Smartmodem

[uredi | uredi kodo]

Z konkurenco so prisle tudi novosti. Najbolj opazna se je zgodila leta 1981. Takrat je od druzbe Hayes Communications bil predstavljen Smartmodem (pametni modem). Ta modem je bil zgled mnogim modernim modemom. Modem je podatkom dodal format okvirja. Imel je pa tudi navodila za klicanje oddaljenega racunalnika in ob koncanem prenosu tudi prekinitev linije. Takrat se modemi niso povezovali isto kot danes. Ampak je uporabnik rocno zavrtel stevilko uporabnika na drugi strani in nato slusalko polozil na akusticno vezje. Tako se je modem povezal direktno na telefonsko linijo. Model modema je bil zelo dobro postavljen, zato se je kasneje razvijal le se v hitrost. Vcasih so hitrost merili v enoti baudov. Ceprav je takrat bilo to enako b/s, je danes zaradi stiskalnih tehnik to zelo razlicna enota. Baud pripisuje hitrost zvocnega vala v katerem se prenese bit podatka po telefonski liniji. Takrat so bile hitrosti od 300 do 1200 b/s. V osemdesetih pa so akusticno vezani modemi izginili skoraj cez noc, ko so izsli novi pametni modemi. Povecale so se tudi hitrosti. Hitrost se je povecala na 2400 b/s. Razvili so se tudi razlicni sistemi za razlicne namene. Razvil se je high-speed kanal za sprejemanje in low-speed kanal za posiljanje.

To je bil nov velik premik v razvoju modema v njegovi zgodovini. Lokalna omrezja so imela eno zico za sprejemanje in posiljanje. Za daljse razdalje pa se je uporabljalo vec zic. V osemdesetih je prisel ven nov modem imenovan v.32. Takrat je bil zelo drag, zato ni bil zelo priljubljen. To se je spremenilo leta 1990, ko je cena zacela strmo padati. Najbolj strmo pa je padla s prihodom cipovja iz podjetja Rockwell. Ta standard je postal zelo priljubljen, saj je bil zelo zanesljiv in je omogocal velike hitrosti. Hitrosti so dovoljevala hitrosti do 14400 b/s in cena je bila ze tako nizka, kot leto ali prej za hitrost 2400 b/s. Takrat je bilo to okoli 250EUR.

Poznan je bil tudi kot V.FAST standard. Prvi modem s tem standardom je prisel ven leta 1994. Te modeme so uporabljale predvsem druzbe, ki so se morale prilagoditi na bolj prilagodljive, takratnim razmeram, modeme. Ta standard se je na trgu, kar dobro znasel in kmalu izrinil prejsnje.

Leta 1995 je bil predstavljen prvi v.70 modem. Leta 1996 je bil imenovan kot v.70 standard. Bil je zmozen postaviti popolnoma digitalno povezavo med dvema racunalnikoma skozi navadno telefonsko linijo. To je bil prvi ISDN modem, ki je dovoljeval povezavo na internet in telefonsko povezavo hkrati. Za ta standard se je kasneje zasledilo ime >>ISDN za revne<<. Dovoljeval je pa hitrosti do 33600 b/s oziroma 33.6 kb/s. Kasneje so ga razsirili na 56 kb/s.

Kasneje, ko se je razvil digitalni telefon so z njim prisli tudi novi standardi. Saj so te prinasali vecje hitrosti in so se ustvarjalci zavedali, da bodo v prihodnje omogocalo se vecje, zato so se odlocili narediti platformo za njo. Leta 1996 so prisli prvi modemi s tem standardom. Hitrosti so bile do 64 kb/s. S tem standardom so prisle tudi tezave. Med modemi in telefonsko centralo se je morala vzpostaviti digitalizacija linije.

Ta standard je naslednik standarda v.90. Prej se je razvijal tudi standard v.91, vendar je ta propadel, ker je bil analogno usmerjen in niso vec videli prihodnosti v njem. Modemi verzije v.92 so bili drugacni od prejsnjih po tem, da so dovoljevali, da je bila linija na cakanju. To je omogocalo hitro povezovanje.

Notranji in zunanji modemi

[uredi | uredi kodo]

Modeme delimo tudi na notranje in zunanje. Glavna razlika med njimi je, da so notranji namesceni v ohisju racunalnika, zunanji pa so zunaj njega in imajo tudi svoje napajanje. Prednost zunanjih modemov je tudi lazji nadzor, saj jim lahko prekinemo napajanje brez izklopa racunalnika, imajo pa tudi lucke, ki prikazujejo stanje modema.

Notranje modeme delimo se na integrirane in neintegrirane. Integrirani so ze na prikljuceni na osnovno plosco in jih ni mogoce odstraniti. Zelo so primerni za zacetne uporabnike. Neintegrirani pa so kartice, ki jih vkljucimo v vmesnik na osnovni plosci.