Prosti pad

Prosti pad je enakomerno pospeseno gibanje teles brez lastnega pogona v teznostnem polju, pri katerem na telo deluje sila teze. Telo pada s pospeskom 9,8m/s². Zgled za prosti pad je gibanje telesa, ki se ga spusti, pa tudi krozenje Lune in umetnih satelitov okrog Zemlje. V vseh navedenih primerih se telo giblje pospeseno, pri cemer je pri krozenju satelitov radialni pospesek enak teznemu pospesku.

Na kratkih razdaljah se lahko prosti pad priblizno obravnava kot premo enakomerno pospeseno gibanje.

Enacba sile, ki deluje na telo pri prostem padu je na voljo v enciklopediji

${\displaystyle Fz=Fm-Fu\!\,,}$

${\displaystyle Fz=mg-c\rho Av^{2}\!\,,}$ (enacbo delimo z m)

${\displaystyle z''=g[1-c\rho Az'^{2}/(mg)]\!\,.}$

Naj bo ${\displaystyle k=mg/(c\rho A)}$, potem dobimo:

${\displaystyle z''=g[1-(z'/k)^{2}]\!\,.}$

Tako doseze telo najvecjo hitrost, ko je sila upora enaka sili teze. V tem trenutku je pospesek telesa:

${\displaystyle z''=0\!\,,}$

${\displaystyle z'max=[mg/(c\rho A)]^{0},5\!\,,}$

' - prvi odvod

- drugi odvod

z'max - koncna hitrost

c - koeficient upora

${\displaystyle \rho }$ - gostota zraka

A - najvecji prerez telesa

Koncna hitrost sokola med spustom na plen je priblizno 340 km/h.

Povprecna koncna hitrost padalca v prostem padu z napol odprtim padalom je priblizno 195 km/h. Bistveno vecje hitrosti pa se lahko dosezejo, ce padalec roke in noge skrci.

Trenutni rekorder za najhitrejsi prosti pad je Felix Baumgartner, ki je z RedBull Stratos kompanijo prebil zvocni zid. Padel je z visine 122.000ft (cevljev)