Linz

Linz (starinsko slovensko tudi Linec) je glavno mesto avstrijske zvezne dezele Zgornje Avstrije in mesto s posebnim statutom ob reki Donavi. Samo mesto ima 212.000 prebivalcev (2024) in je tretje najvecje mesto v Avstriji za Dunajem in Gradcem, mestna aglomeracija Linza s sirso okolico pa je celo druga najvecja v drzavi. Linz je sedez javne Univerze Johannesa Keplerja, rimskokatoliske skofije in Zasebne katoliske teoloske univerze, kot tudi Zasebne univerze za glasbo, igro in ples Antona Brucknerja ter Univerze umetnosti in industrijskega oblikovanja.

Mesto so ustanovili Rimljani, ki so ga imenovali Lentia, verjetno po keltskem imenu lentos za ovinek ali zavoj. Tako je od samega zacetka mesto povezano z Donavo, ki tukaj dela zavoj.

Za varovanje prehoda reke so sredi prvega stoletja postavili kastel in ga v drugem stoletju se povecali. Lentio so veckrat napadla in unicila germanska plemena, vendar je prezivela selitve narodov. Do leta 799, ko je prvic omenjea z nemskim imenom Linze ni znanega veliko. Med vladavino Karolingov je trg (od leta 806) pobiral carino za celoten Traungau. Pod Babenberzani (1210) je postal mesto in sluzil kot mejna utrdba za scit pred Bavarci. Mitnina, ki jo je pobiralo mesto, je bil eden pomembnejsih virov zasluzka avstrijskih vojvod.

Ugled mesta je strmo narascal in Friderih III. ga je med letoma 1489 in 1493 postavil za sredisce Svetega rimskega cesarstva. V casu reformacije je bil Linz do leta 1600 protestantski; takrat je nastala tudi dezelna hisa v renesancnem stilu. Pozneje je bila v njej nastanjena sola, v kateri je med 1612 in 1626 ucil Johannes Kepler. Po protireformaciji in tridesetletni vojni se je mesto barokiziralo.

Sredi 19. stoletja so zaceli po Donavi pluti s parniki in 1832 je bila v Ceske Budjejovice speljana prva zeleznica na kontinentu. Vlak so takrat vlekli konji. V zacetku so tudi tramvaje vlekli konji, ko pa jih je zamenjala elektrika, je Linz dobil adhezijsko zeleznico z najvecjim nagibom na svetu, ki je kot danes najstarejsa ohranjena na svetu.

V bliznjem mestu Leonding sta pokopana Hitlerjeva starsa. Hitler je hodil v solo (>>Fadingergymnasium<<) v Linzu, vendar je ni koncal in je odsel na solo v Steyr.

Med 2. svetovno vojno je Linz postal veliko industrijsko podrocje s kemicno in jeklarsko industrijo za nacisticni vojaski stroj. Veliko tovarn so v Linz preselili iz na novo zasedene Ceskoslovaske. Na Donavi, ki tece po najvzhodnejsem delu mesta in deli okrozje Urfahr od ostalih delov mesta, je bila po vojni razmejitvena crta med ameriskimi in sovjetskimi vojaskimi enotami.

Nedalec od mesta je stalo zloglasno nacisticno koncentracijsko taborisce Mauthausen.

Linz je se danes industrijsko mesto. Glavni industrijski druzbi sta velik koncern VOEST (poznan po postopku LD (>>Linz-Donauwitz<<) za proizvodnjo jekla) in njegov kemicni del >>Chemie Linz<<, oba v pristaniscu blizu Donave. Mesto je pogosto prizorisce glasbenega in umetniskega dogajanja, ki je v njem in v Zgornji Avstriji globoko zasidrano.

Glavna ulica >>Landstrasse<< vodi od trga >>Blumauerplatz<< do glavnega trga, kjer sredini stoji visok kuzni steber >>Pestsaule<< (znan tudi kot >>Dreifaltigketssaule<<), ki spominja na umrle med epidemijo kuge.

Mozart je v Linzu leta 1783 napisal svojo Simfonijo st. 36 za izveden koncert v mestu. Delo je danes znano kot Simfonija mesta Linz. Prva razlicica Brucknerjeve Simfonije st. 1 v c-molu je znana kot razlicica Linz.

Ars Electronica Center (AEC) ob severnem bregu Donave (v okrozju Urfahr) prek predela Alt Stadt domuje en od redkih javnih 3D CAVE-ov v Evropi. Vsako leto se v tem srediscu zbirajo tehnolosko usmerjeni umetniki na Festivalu Ars Electronica.

Leta 2003 so ob bregu Donave zgradili sodobno umetnostno galerijo >>Lentos<<. Stavbo lahko ponoci osvetlijo v razlicnih barvah.

• seznam mest v Avstriji
• Letalisce Linz
• Univerza Johannesa Keplerja Linz

• http://www.linz.at/ (nemsko)
• Linz
• http://www.linz.cz/ (nemsko)