Light Mode

Pojdi na vsebino

Internet Archive

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Internet Archive
Nastanek12. maj 1996 (1996-05-12)
UstanoviteljBrewster Kahle
Pravni statusnepridobitna organizacija
Namendigitalna knjiznica
Kraj
Koordinate37deg46'56''N 122deg28'18''W / 37.782321degN 122.47161137degW / 37.782321; -122.47161137
Predsednik
Brewster Kahle
Prihodki (2017)
17,8 milijona USD[1]
Osebje (2017)
150[2]
Spletna stranarchive.org

Internet Archive je nepridobitna organizacija s sedezem v San Franciscu, ki vzdrzuje istoimensko digitalno knjiznico z arhivom spletnih strani, dokumentov, vecpredstavnostnih vsebin in digitaliziranih knjig. Najbolj znana storitev je Wayback Machine, vmesnik za brskanje po zgodovinskih razlicicah spletnih strani od zgodnjih let svetovnega spleta dalje.[3]

Organizacijo je leta 1996 ustanovil Brewster Kahle, takratni direktor podjetja Alexa Internet, ki se ukvarja z analitiko in katalogiziranjem svetovnega spleta v komercialne namene. Organizaciji si delita infrastrukturo: Alexini pajki indeksirajo in pretocijo dostopne spletne strani ter zberejo osnovne podatke za obdelavo, po pol leta pa vsebino shrani Internet Archive na svojih streznikih. Tako nastaja trajen zapis razvijajocega se spleta, ki je prek Wayback Machine dostopen javnosti - uporabnik lahko z njim pregleduje zgodovinske razlicice dolocene spletne strani, ki so bile shranjene v razlicnih casovnih obdobjih skozi leta.[3] S tem poskusa omiliti eno pomembnejsih pomanjkljivosti svetovnega spleta: njegovo nestanovitnost. Vecina obiskovalcev isce izbrisane spletne strani.[4]

Med ostalimi pomembnejsimi zbirkami so:[3]

  • tematski sklopi spletnih strani
  • digitalizirana besedila
  • multimedija
    • filmski arhiv s kratkimi videoposnetki iz arhivov Prelinger
    • televizijska porocila
    • politicni oglasi

Zbirka je leta 2009 obsegala priblizno en petabajt (250 bajtov) podatkov, njen promet pa je znasal 2,3 gigabajta na sekundo. Delne kopije hranita Bibliotheca Alexandrina v Egiptu in Internet Memory Foundation na Nizozemskem.[5]

Internet Archive ni knjiznica v polnem pomenu besede, saj ne katalogizira svojih zbirk in strategija zbiranja je omejena na nacelo >>vse, kar je tehnicno mozno<<. Zaradi tehnicnih in pravnih omejitev denimo ne shranjuje spletnih strani, ki zahtevajo posebna pooblastila ali placilo za dostop, in t. i. >>osirotelih<< strani, do katerih ne vodi nobena hiperpovezava od drugod. Delezen je tudi kritik zaradi krsenja avtorskih pravic; organizacija se odziva tako, da odstranjuje sporno vsebino iz svojih zbirk, ce dobi zahtevek lastnika.[3]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. | >>Nonprofit Explorer - Internet Archive<<. ProPublica. Arhivirano iz spletisca dne 7. novembra 2017. Pridobljeno 21. novembra 2019.
  2. | >>Internet Archive's Form 990 for fiscal year ending Dec. 2017<<. 15. november 2018. Arhivirano iz spletisca dne 15. oktobra 2019. Pridobljeno 21. novembra 2019 - prek ProPublica Nonprofit Explorer.
  3. 1 2 3 4 Edwards, Eli (2004). >>Ephemeral to enduring: The Internet archive and its role in preserving digital media<<. Information Technology and Libraries. Zv. 23, st. 1. str. 3-8.
  4. | AlNoamany, Yasmin; AlSum, Ahmed; Weigle, Michele C.; Nelson, Michael L. (2014). >>Who and what links to the Internet Archive<<. International Journal on Digital Libraries. Zv. 14, st. 3-4. str. 101-115. doi:10.1007/s00799-014-0111-5.
  5. | Jaffe, Elliot; Kirkpatrick, Scott (2009). Architecture of the internet archive. SYSTOR '09: Proceedings of SYSTOR 2009: The Israeli Experimental Systems Conference. str. 1-10. doi:10.1145/1534530.1534545.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja vec predstavnostnega gradiva o temi: Internet Archive.